Rambo Amadeus - Obtožbe o spolnem nadlegovanju

Glasbenika Antonija Pušića, bolj znanega kot Rambo Amadeus, je pesnica in producentka televizijske oddaje Dnevnice na Radioteleviziji Črne gore Lejla Kašić obtožila spolnega nadlegovanja. Udaril naj bi jo po zadnjici. Rambo Amadeus se je na obtožbe odzval na svojem Facebook profilu, kjer je priznal, da je rahlo udaril ali uščipnil gospo Kašić, vendar to ni imelo nobene zveze s spolnostjo. Poleg tega je priznal, da je bil čemeren in sarkastičen do nje zaradi veliko nesporazumov in nesoglasij med njima. Rambo Amadeus je tudi kritiziral medijsko sceno ter dejal, da ne more in se ne želi opravičiti osebi, za katero misli, da je manipulativna, deviantna in zlobna. Kljub temu pa se lahko iskreno in globoko opraviči mladi novinarki, a le s pripombo, da meni, da ima diagnozo in da jo je treba zdraviti. Edina stvar, nad katero ima trenutno moč, je, da ne dovoli predvajanja delov oddaje, v katerih sodeluje. Spodaj celotni zapis, ki ga je pevec objavil na družbenih omrežjih in ki veliko pove o tem, kaj se je pravzaprav dogajalo:

Tako je zapisal: 

»Ob neljubem, neljubem in neljubem dogodku v finalu snemanja epizode serije Dnevnik ter medijskem razburjenju, ki mu je sledil, se želim oglasiti in pojasniti svoje popolnoma neprimerno obnašanje do novinarke Lejle Kašić.
Resda bi bilo veliko lažje, če bi povedali, zakaj točno se pritožujem, saj je bilo ves dan v najini komunikaciji veliko nesporazumov in nesoglasij. To je videti kot neka njena medijska taktika, a naj poskusim sam našteti in priznati vse svoje pregrehe. Bom sicer prosil omenjeno gospo, da me dopolni, če sem pozabil na kakšno podrobnost. Ves dan sem bil čemeren in sarkastičen zaradi dejstva, da sem tako naglo skočil v nekaj, kar ni imelo nobene zveze z mojo občutljivostjo in z mojimi prepričanji.
Najprej zaradi mojega nasprotovanja temu, da se družino, ki se ji pomaga, javno snema in s tem stigmatizira v javnosti. To se mi je zdelo strašno kruto, nisem mogel razumeti, da je to nekomu "kul" in da misli, da dela dobro delo. Površno sem pregledoval oddaje, sploh nisem opazil, da je družina, ki ji pomagajo, medijsko izpostavljena. Pred snemalno ekipo sem glasno protestiral, a ker je celotna lokalna skupnost že nestrpno pričakovala, da bom sodeloval na tisti dobrodelni akciji, sem bil postavljen pred opravljeno dejstvo.
Nisem imel druge izbire, kot da sem nergal. Na primer zaradi producentovega stalnega popravka vsakega mojega stavka o čemerkoli. Treba je bilo potrpeti. Potem zaradi brezsramnega spogledovanja, prepotentnega, ki mi je šel ves dan na živce.
Zaradi lažnega moraliziranja in vztrajanja, kako humano je to delo, ne vem kako humano, v resnici pa je socialno ogrožena medijsko izpostavljena za svojo osebno promocijo.
Ker je generalni pokrovitelj oddaje podjetje, ki ima v lasti stavnice, in vemo, da je to trenutno največji problem in najhitrejša pot v revščino, proti kateri se ta serija bori. A naj vas spomnim, da sem bil obtožen in javno obsojen zaradi spolnega nadlegovanja in zlorabe. Naj navedem.
Ko smo se bližali hiši socialno ogrožene družine, sem omenjeno gospo prijel, rahlo udaril ali uščipnil, zdaj nimam pojma. To nima nobene zveze s seksom, vsaj ne z moje strani. Želel sem ji nekako sporočiti, da nimam več kaj početi, da me je spravila v ponižujoč položaj. Nekakšen zadnji poskus opustitve nesramnega poseganja v intimo družine. Nesrečno artikuliran kvazi-prijateljski alarm. Seksističen morda, spolni pa ne. Nihče tega ni videl, tudi ona ni protestirala, lahko bi zanikal, a ne maram se pretvarjati. Jaz nisem tak lik.
Tako sem eno sekundo ploskal, tapkal ali ščipal (to je stvar forenzične interpretacije). Verjamem, da obstajajo satelitski posnetki, ki to lahko potrdijo, danes je tako ali tako posnet vsak centimeter planeta.
Šele kasneje, med snemanjem, v stanovanju ogrožene družine, medtem ko osebno nisem uspel obvladati ogromne tesnobe, kjer sem pred kamero preklinjal tako družbo kot državo, da moramo prosjačiti za red. Nekaterim omogočiti poplačilo dolgov in polnjenje hladilnika, je omenjena pokazala popolno zbranost in hladnokrvnost.
Po snemanju je ob samem slovesu začela izkazovati nekakšno teatralno jezo in me prosila, naj se ji opravičim.
Potem ko ni prejela zadovoljivega opravičila, jo je zajel histerični napad, tako močan, da sem ji rekel, da je nora in da potrebuje zdravljenje. To res iskreno mislim tudi zdaj. Tako kot menim, da je celotna medijska scena bolna, brezvestna, v kateri je v odsotnosti jasnih etičnih načel sprejeta kultura odpovedi - kultura srednjeveškega lova na čarovnice v dobi mobilnih telefonov.
Seveda želim tukaj poudariti, da se mi zdi vsaka oblika nasilja nad komerkoli, še posebej nad otroki in ženskami, nesprejemljiva in odvratna. Ampak tukaj res nimam občutka, da sem bil nasilen, ampak da sem branil svojo integriteto. Moški na njenem mestu bi naredil slabše.
Vem, da me bodo zdaj mediji pokopali, ker nisem sprejel prevladujoče družbene hinavščine in se javno opravičil. Ne morem. Sovražim se opravičevati osebi, za katero mislim, da je manipulativna, deviantna in zlobna. Seveda mi je žal, da sem izgubil živce in se dotaknil nečesa, česar se ne sme dotikati brez dovoljenja. Seveda mi je žal, ker sem izgubil živce in se kregal. Ni bilo prav. Mea maxima culpa. Opravičujem se vsem tistim, ki so od mene pod pritiskom pričakovali boljše obnašanje. Upam, da je ta navidezna tehničnost pri opravičevanju jasna.
Zaradi idiotske kulture odpovedi, ki krepi današnjo psihologijo črede, se zdaj ne bojim, da bom uničil svoj ugled. Briga me za javni ugled, v katerem je javna sfera popolnoma degradirana.
Začeli ste haiku, izvolite. Mladi novinarki se lahko iskreno in globoko opravičim, a le s pripombo, da menim, da ima diagnozo in da jo je po mojem laičnem mnenju treba zdraviti. Mogoče se moram tudi jaz zdraviti, kdo ve, ni izključeno. Če sem naredil kaj nezakonitega, bom plačal kazen ali šel v zapor, če nimam dovolj denarja ...
Edina stvar, nad katero imam trenutno moč, je, da ne dovolim predvajanja delov oddaje, v katerih sodelujem ..."