Jovanka je vedela vse, a bila je tiho ...

»Spomnim se, da smo bili nekoč na Bledu na nekem sprejemu. Otroci smo bili v zgornjih prostorih, sprejem pomembnih ljudi pa je bil spodaj. Jaz, Zora in Miša smo opazovali dogajanje. Kar nenadoma se je na vratih pojavil ON. V rokah je imel pladenj, poln dobrot – nekakšnih krasno oblikovanih piškotov. Vedel je, da bodo vsi pozabili na nas, saj se je spodaj veliko dogajalo. A on na nas ni pozabil.« 

Nada se je spominjala tudi večera na Brionih: »Bila je res neka pomembna večerja na Brionih. Jaz sem bila zgoraj v sobi, ki je bila tik ob dvigalu. Kar nenadoma je na moja vrata nekdo potrkal, radovedno sem odprla in pred mano je stal on v paradni uniformi in z dvema krožnikoma, na katerih sta bila jastoga. Prijazno mi je rekel: 'Vzel sem ti kar oba,' se nasmehnil in šel nazaj dol ... Ko sem odraščala in sem postala že prava mladenka, se je večkrat zgodilo, da je meni in Jovanki prinesel steklenico šampanjca. Midve sva ga oboževali, on sicer precej manj, vendar je vsakič z nama spil kozarček.

Titova radodarnost

Nada je v svojih spominih zapisala tudi, da misli, da Tito ni imel čisto prave predstave o tem, kako običajni ljudje sploh živijo. »Ko nam je Jovanka dajala denar, nam je dala točno toliko, kolikor je bilo pač potrebno in primerno, seveda. Tudi Tito nam je dajal denar, vendar bolj na skrivaj – sestra sprva ni vedela, da smo od njega dobili tudi po 20.000 dinarjev. A pozneje je vedno izvedela; kako, nam sicer ni povedala – najbrž je sama ugotovila ali pa ji je kar on povedal. In ko je izvedela, je začela načrtovati, kako bomo ta denar porabili. Ni želela, da bi bili razsipni, ni želela, da z denarjem razmetavamo, porabiti ga je bilo treba pametno.« Pri tem pa je Nada poudarila, da se to ni pogosto dogajalo, a ko se je, je Tito res globoko segel v žep in radodarno obdaril svojo mladino.

Užival je v obdarovanju

Po Nadinih besedah je bil Tito izjemno radodaren človek, ki je užival v obdarovanju ljudi. »Zelo rad je Jovanki kupoval darila. Nikoli ni pozabil – dobila jih je za novo leto, 8. marec in za rojstni dan. Prav užival je v tem!« Dodala je še, da je vsakič, ko se je odpravil na kakšno daljšo pot, na katero Jovanka ni mogla z njim, domov prišel s kupom daril.

Ljubezen, ki ni bila za druge oči

Po Nadinih besedah je bilo v njihovi hiši veliko ljubezni, pa čeprav ta ni bila vsem na očem. O tem se ni govorilo, Tito in Jovanka pa si nista delila nežnosti vpričo drugih. Je pa mala Nada vseeno opazila, da je med njima res veliko čustev: »Tito jo je gledal z veliko ljubeznijo v očeh. Njegov pogled je bil nežen, njegov odnos do nje pa zaščitniški. Ona ni pred nami nikoli, ampak res nikoli rekla ničesar grdega o Titu, niti najmanjše kritike ... A ga tudi nikoli ni hvalila. Sicer za to res ni bilo potrebe, saj so ga hvalili že vsi drugi, ki so ga obkrožali.«

Človek, ki je znal ljubiti

Tito je rad imel ženske, o tem ni dvoma. Zagrel se je za kar nekaj lepotic, med drugim naj bi njegovo srce bilo tudi za igralko Sophio Loren, nedvomno pa za lepo pevko Olivero Katarino, ki jo je preprosto oboževal. A Jovanko je imel rad, srčno in brezpogojno rad. Bil je tudi zelo pozoren in je vedno prisluhnil njenim besedam ter upošteval njeno mnenje. Cenil je njen zdrav razum. Poleg vsega tega je bila Jovanka izredno organizirana ženska, kar je Tita tudi privlačilo. Sestra Nada je zapisala: »Zanju je bila služba pred vsem. In Tito je Jovanki prisluhnil, želel je slišati njeno mnenje. Velikokrat so se veljaki ob njem pritoževali nad tem, saj jim ni bilo prav, da ima Jovanka toliko besede pri tako pomembnih zadevah. In seveda so jo po Titovi smrti dobesedno kaznovali zaradi tega!«

Ni govoril o bivših!

Jovankina sestra Nada je napisala, da je Tito govoril o svoji mami, o otroštvu, o Rusiji in času, ki ga je tam preživel. A pri tem je dodala: »Nikoli pa nisem slišala, da bi govoril o svojih bivših ženah ali ljubicah! Vsaj, ko sem bila jaz prisotna, Tito ni spregovoril ene same besede ne o Pelagiji in ne o Herti Haas. Nikoli ni omenil niti Davorjanke Paunović - Zdenke. Mislim, da je bilo to iz spoštovanja do Jovanke ... in tudi ona jih nikoli ni omenjala. Res nikoli.«

Je poznala njegove skrivnosti? Je vedela za Zdenko?

Jovanka je Tita brezpogojno ljubila. In tudi on njo, čeprav je pred njo okusil že marsikatero žensko.

Tito je bil strasten človek, v svojem življenju zapletel s številnimi ženskami, a najbolj se mu je verjetno vtisnila v srce Srbkinja Davorjanka Paunović.

Lepotica z otožnim, zasanjanim pogledom se je rodila v severovzhodni Srbiji leta 1921 in je bila kar 30 let mlajša od Tita, ki pa je bil tako in tako znan po tem, da je norel za precej mlajšimi ženskami. Davorjanka in Tito se verjetno nikoli ne bi srečala, če mlade Srbkinje ne bi pritegnil komunizem. Rosno mlada se je priključila Skoju, podmladku prepovedane Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), ter kot mlada partijka in kurirka kmalu prišla v kroge blizu Tita. Ko sta se Tito in Davorjanka spoznala, je bil Tito poročen s pripadnico nemške manjšine v Sloveniji Herto Haas (ta mu je tudi rodila drugega sina Aleksandra). A ker je bila Herta navadno daleč od Tita, leta 1943 je celo pristala v ustaških zaporih, mlada Srbkinja čutnih ustnic pa je bila pri roki, sta kmalu postala ljubimca.

Prepovedana ljubezen

Ni pa samo Tito prevaral svoje partnerice, tudi Davorjanka je bila na začetku v zvezi z drugim moškim, od Tita precej mlajšim partizanom. Ta je bil dolgo časa v nevednosti, saj je bil prepričan, da mu je njegova Davorjanka trdno zvesta. Davorjanka, ki ji je Tito dal vzdevek Zdenka, je bila uradno Titova osebna tajnica, a je bila njena glavna in najpomembnejša vloga, da je Titu v času med krvavimi bitkami z Nemci in njihovimi zavezniki grela posteljo.

Za mladenko je bila na koncu usodna njena bolezen. V partizanih je namreč zbolela za jetiko, te bolezni pa, tudi zaradi nepremišljenega in nediscipliniranega značaja, ni mogla premagati. Ko se ji je zdravstveno stanje po vojni poslabšalo, je odšla na zdravljenje na Golnik, a je bilo prepozno. Umrla je maja 1946, stara 25 let.

Njeno truplo so z Golnika pripeljali v Beograd, kjer jo je Tito pokopal kar na dvorišču Belega dvora v Beogradu. Ob grobu svoje mrtve ljubice je postavil klopco, kjer je še leta po njeni smrti večkrat posedel.

Jovanka je vedela, a ni nikoli govorila o tem

Temnolasa Ličanka Jovanka, ki je med drugim bila v sorodu celo z Nikolo Teslo, je seveda za Titove afere in ljubezni vedela. Tudi to ji ni bilo tuje, da Davorjanka počiva prav na njunem dvorišču, v kompleksu Belega dvora poleg klopce, kjer je Tito velikokrat sedel. A Jovanka se ni ukvarjala z njimi – to je bil del njegove preteklosti in ona je bila tu, v sedanjosti – ljubila ga je in on njo.

Glasno kričanje? NIKOLI!

Nada je zapisala: »Nikoli v življenju nisem slišala, da bi Tito dvignil glas nad Jovanko. Nikoli se nista prepirala, vsaj v moji prisotnosti ne ... Pa smo bili res kot družina, veliko sem bila z njima. Nikoli ni ničesar grdega rekel o njej. Jovanka pa je vseeno bila malce drugačna – vse mu je povedala v obraz in on je to cenil. Dejansko je bila edina oseba, ki mu je povedala vse, brez olepšav. Vsi drugi so govorili le to, kar so mislili, da bi rad slišal. A ona je govorila resnico. Bila je iskrena in direktna. Nikoli ni mencala, ampak je povedala, kar je pač morala povedati – in to neposredno. On pa nikoli ni nikomur dovolil, da bi karkoli grdega rekel o njej ... Nikoli! Nihče ni imel te pravice!«

Ni mogel brez nje

Po Nadinih besedah Tito ni mogel živeti brez svoje Jovanke. Rad je bil ob njej. Če je Jovanka morala skočiti do Beograda, da nekaj uredi, in je on ostal na Brionih, se je vrnila že isti dan, saj ni zmogel brez nje. V svojih zadnjih letih življenja mu je bila v oporo, bila mu je vse. In tudi ona – popolnoma se je predala svoji ljubezni do njega. Ljubila ga je do zadnjega dne. No, ne do zadnjega njegovega dne, temveč do svoje smrti. Do svojega zadnjega daha ... Ljubila ga je v večnost!«

Jovanka Broz, rojena Budisavljević, se je rodila 7. decembra 1924 in umrla 20. oktobra 2013